Vračanje učbenikov
Vračanje učbenikov je organizirano od 9. do 17. junija 2023.
9. razred - 8. junij 2022
8. razred - 15. junij 2022
7. razred - 16. junij 2022
6. razred - 19. junij 2022
5. razred - 16. junij 2022
4. razred - 15. junij 2022
9. razred - 8. junij 2022
8. razred - 15. junij 2022
7. razred - 16. junij 2022
6. razred - 19. junij 2022
5. razred - 16. junij 2022
4. razred - 15. junij 2022
Zlati bralci 2022/2023
Torek, 25. april 2023
Zaključek Bralne značke 2022 / 2023
Srečanje z mladinsko pisateljico Deso Muck.
Ob 10. 15 za učenke in učence od 1. do 3. razreda ter podružnični šoli Bukovje in Studeno v veliki telovadnici
Ob 11. 05 za 5. do 9. razred v večnamenski dvorani
Ob 10. 15 za učenke in učence od 1. do 3. razreda ter podružnični šoli Bukovje in Studeno v veliki telovadnici
Ob 11. 05 za 5. do 9. razred v večnamenski dvorani
10. obletnica projekta Čitanje ne pozna meja / Čitanje ne poznaje granice
Svečana prireditev ob 10. obletnici projekta
21. april 2023 ob 11.00
v Domu INA Rafinerija Sisek,
Ante Kovačića 1,
Sisek, Hrvaška
21. april 2023 ob 11.00
v Domu INA Rafinerija Sisek,
Ante Kovačića 1,
Sisek, Hrvaška
23. april - svetovni dan knjig in avtorskih pravic
Svetovni dan knjig in avtorskih pravic je bil ustanovljen z namenom, da bi promoviral branje, izdajanje in zaščito avtorskih pravic. Prav tako je bil ta dan izbran v spomin na smrt treh velikih literarnih velikanov - Williama Shakespeara, Miguela de Cervantesa in Garcie Lorca. 23. april je bil tako izbran kot simbolni datum, saj so vsi trije pisatelji umrli na ta dan.
Svetovni dan knjig in avtorskih pravic vsako leto prinaša tudi drugačno temo, ki se osredotoča na različne vidike branja in avtorskih pravic. Namen tega dneva je, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju o pomenu branja in avtorskih pravic za naše življenje ter k razmisleku o tem, kako lahko sami prispevamo k promociji branja in zaščiti intelektualne lastnine.
Na ta dan se po vsem svetu organizirajo številne prireditve, kot so knjižni sejmi, predavanja, bralne urice, tekmovanja v pisanju, podelitve nagrad in še veliko več. Ljudje se ob tej priložnosti zbirajo, da bi delili svojo ljubezen do knjig, se pogovarjali o njih in razmišljali o tem, kako lahko knjige izboljšajo njihovo življenje in življenja drugih.
Svetovni dan knjig in avtorskih pravic je tako pomemben dan, ki nas spominja na to, kako pomembne so knjige za našo kulturo in družbo ter kako pomembno je zaščititi intelektualno lastnino in avtorske pravice pisateljev, da bi ohranili bogato in raznoliko kulturno dediščino ter spodbujali ustvarjalnost in inovacije.
Svetovni dan knjig in avtorskih pravic vsako leto prinaša tudi drugačno temo, ki se osredotoča na različne vidike branja in avtorskih pravic. Namen tega dneva je, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju o pomenu branja in avtorskih pravic za naše življenje ter k razmisleku o tem, kako lahko sami prispevamo k promociji branja in zaščiti intelektualne lastnine.
Na ta dan se po vsem svetu organizirajo številne prireditve, kot so knjižni sejmi, predavanja, bralne urice, tekmovanja v pisanju, podelitve nagrad in še veliko več. Ljudje se ob tej priložnosti zbirajo, da bi delili svojo ljubezen do knjig, se pogovarjali o njih in razmišljali o tem, kako lahko knjige izboljšajo njihovo življenje in življenja drugih.
Svetovni dan knjig in avtorskih pravic je tako pomemben dan, ki nas spominja na to, kako pomembne so knjige za našo kulturo in družbo ter kako pomembno je zaščititi intelektualno lastnino in avtorske pravice pisateljev, da bi ohranili bogato in raznoliko kulturno dediščino ter spodbujali ustvarjalnost in inovacije.
2. april - mednarodni dan knjig za otroke
POSLANICA
Jaz sem knjiga.
Ti si knjiga.
Vsi smo knjige.
Moja duša je zgodba, ki jo pripovedujem.
Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo.
Na videz smo lahko popolnoma različne,
nekatere velike, druge majhne,
nekatere pisane, druge črno-bele,
nekatere z malo stranmi in druge z mnogimi.
Lahko smo podobnega mnenja ali pa govorimo popolnoma različne reči.
A prav v tem je naša lepota.
Če bi bile vse enake, bi bilo dolgčas.
Vsaka izmed nas je edinstvena.
Vsaka od nas je upravičena do tvojega spoštovanja,
do tega, da jo bereš brez predsodkov,
do mesta v tvoji knjižnici.
O meni imaš lahko svoje mnenje.
Prebrano lahko raziskuješ, presojaš, imaš tudi pripombe.
Lahko me vrneš na polico
ali pa me stisneš tesno v svoj objem
in z menoj odpotuješ zelo daleč.
Toda nikoli ne dovoli, da me kdo vrže stran
ali da me pošlje na drugo polico.
Nikoli ne zahtevaj mojega uničenja
in ne dovoli niti, da to stori kdo drug.
In če neka knjiga pride z druge police na tvojo,
ker jo je nekdo ali nekaj pregnalo stran,
ji napravi prostor.
Če se samo malo premakneš,
bo lahko stala zraven tebe.
Poskušaj občutiti, kar občuti ona.
Razumi jo. Zaščiti jo.
Jutri se lahko tudi ti znajdeš v njenem položaju.
Ker si tudi ti knjiga.
Vsi smo knjige.
Daj, zavpij na ves glas, da te bodo vsi slišali.
»Jaz sem knjiga, preberi me!«
Prevedla Jelena Isak Kres
Jaz sem knjiga.
Ti si knjiga.
Vsi smo knjige.
Moja duša je zgodba, ki jo pripovedujem.
Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo.
Na videz smo lahko popolnoma različne,
nekatere velike, druge majhne,
nekatere pisane, druge črno-bele,
nekatere z malo stranmi in druge z mnogimi.
Lahko smo podobnega mnenja ali pa govorimo popolnoma različne reči.
A prav v tem je naša lepota.
Če bi bile vse enake, bi bilo dolgčas.
Vsaka izmed nas je edinstvena.
Vsaka od nas je upravičena do tvojega spoštovanja,
do tega, da jo bereš brez predsodkov,
do mesta v tvoji knjižnici.
O meni imaš lahko svoje mnenje.
Prebrano lahko raziskuješ, presojaš, imaš tudi pripombe.
Lahko me vrneš na polico
ali pa me stisneš tesno v svoj objem
in z menoj odpotuješ zelo daleč.
Toda nikoli ne dovoli, da me kdo vrže stran
ali da me pošlje na drugo polico.
Nikoli ne zahtevaj mojega uničenja
in ne dovoli niti, da to stori kdo drug.
In če neka knjiga pride z druge police na tvojo,
ker jo je nekdo ali nekaj pregnalo stran,
ji napravi prostor.
Če se samo malo premakneš,
bo lahko stala zraven tebe.
Poskušaj občutiti, kar občuti ona.
Razumi jo. Zaščiti jo.
Jutri se lahko tudi ti znajdeš v njenem položaju.
Ker si tudi ti knjiga.
Vsi smo knjige.
Daj, zavpij na ves glas, da te bodo vsi slišali.
»Jaz sem knjiga, preberi me!«
Prevedla Jelena Isak Kres
21. marec - svetovni dan poezije
|
Tone Pavček:
DAROVI Kakšne rože cvetó po polju! Rdeče in modre in zlate. In vse čakajo noč in dan samo nate. Kakšne ribe plavajo v morju! Take pa take in tudi – take. In vse čakajo noč in dan na vas, svoje junake. Kakšne knjige žive po policah! Polne zvezd in mavrice čiste. In vse čakajo noč in dan, da jim obrneš liste. Roža in riba in knjiga so kakor pesem, ki poje: Pridi, iztegni dlan, vse to je tvoje! (Radobesednice. Ljubljana: Prešernova družba, 2004.) |
|
Otvoritev razstave "Pot knjige, od avtorja do bralca"
VABILO
Srečanje s striparjem in ilustratorjem Davidom Krančanom
1. marec 2023
Učenke in učenci 4. razreda so se v sredo, 1. marca 2023, srečali s striparjem, ilustratorjem in oblikovalcem Davidom Krančanom. Srečanje je omogočila stripovska revija Stripburger in Javna agencija za knjigo.
Učenci imajo stripe zelo radi, zato so zastavljali različna vprašanja, na katera so dobili zanimive odgovore. Po zaključku zelo živahnega, ustvarjalnega pogovora so se lotili lastnega stripa.
Vsi skupaj sporočamo, da smo se imeli zelo lepo.
Učenci imajo stripe zelo radi, zato so zastavljali različna vprašanja, na katera so dobili zanimive odgovore. Po zaključku zelo živahnega, ustvarjalnega pogovora so se lotili lastnega stripa.
Vsi skupaj sporočamo, da smo se imeli zelo lepo.
PUST 2023
8. februar
|
|
Teden pisanja z roko od 23. do 27. januarja 2023
Nosilna tema: Mislim tiho, pišem počasi
Namen: opozoriti na počasnost (in z njo povezani premišljenost ter osredotočenost) kot na (nekoliko pozabljeno, zagotovo pa zapostavljeno) vrednoto in poudariti dejstvo, da pisava odraža naša notranja stanja
Namen: opozoriti na počasnost (in z njo povezani premišljenost ter osredotočenost) kot na (nekoliko pozabljeno, zagotovo pa zapostavljeno) vrednoto in poudariti dejstvo, da pisava odraža naša notranja stanja
Projekt "Rastem s knjigo 2022 / 2023"
Kulturni dan za 7. razred - sBiblos, Moja knjižnica, Izbrana knjiga in obisk Knjižnice Bena Zupančiča Postojna
Torek, 17. januar 2023 - 7. A
Četrtek, 19. januar 2023 - 7. B
Torek, 24. januar 2023 - 7. C
Četrtek, 26. januar 2023 - 7. D
Izvajalci: : Tone Perenič, Veronika Zabric, Andreja Mlakar, Milena Kumer, Mateja Kokošar
Zunanaja sodelavka: Manuela Nagode - Knjižnica Bena Zupančiča Postojna
Torek, 17. januar 2023 - 7. A
Četrtek, 19. januar 2023 - 7. B
Torek, 24. januar 2023 - 7. C
Četrtek, 26. januar 2023 - 7. D
Izvajalci: : Tone Perenič, Veronika Zabric, Andreja Mlakar, Milena Kumer, Mateja Kokošar
Zunanaja sodelavka: Manuela Nagode - Knjižnica Bena Zupančiča Postojna
|
Za sedmošolce je bila izbrana knjiga avtorjev Boštjana Gorenca, Jake Vukotiča (ilustracije) s pomočjo Kozma Ahačiča z naslovom Reformatorji v stripu, Škrateljc, zavod za kulturo, izobraževanje in šport
|
sBiblos - izposoja e-knjig
Od 1. novembra 2022 je učenkam in učencem od 7. do 9. razreda omogočena izposoja e-knjig.
Ministrstvo za izobraževanje je za šolske knjižnice pripravilo posebej prilagojeno platformo sBiblos, ki jo upravlja Zavod Beletrina. sBiblos je povezan s knjižničnim sistemom COBISS, ki ga upravlja javni zavod IZUM.
Učenci si bodo lahko izposodili največ tri e-knjige hkrati in največ deset e-knjig na mesec.
E-knjige so izbrali na javnem razpisu. Večinoma gre za dela najpomembnejših avtorjev, ki se veliko pojavljajo za domače branje. Seznam se bo sproti dopolnjeval.
Vsi učenci so bili v okviru pouka seznanjeni s ponudbo izbranih knjig ter načinom in postopkom izposoje.
Povezava na sBiblos:
https://www.sbiblos.si/
Mateja Kokošar, Veronika Zabric, šolski knjižničarki
Ministrstvo za izobraževanje je za šolske knjižnice pripravilo posebej prilagojeno platformo sBiblos, ki jo upravlja Zavod Beletrina. sBiblos je povezan s knjižničnim sistemom COBISS, ki ga upravlja javni zavod IZUM.
Učenci si bodo lahko izposodili največ tri e-knjige hkrati in največ deset e-knjig na mesec.
E-knjige so izbrali na javnem razpisu. Večinoma gre za dela najpomembnejših avtorjev, ki se veliko pojavljajo za domače branje. Seznam se bo sproti dopolnjeval.
Vsi učenci so bili v okviru pouka seznanjeni s ponudbo izbranih knjig ter načinom in postopkom izposoje.
Povezava na sBiblos:
https://www.sbiblos.si/
Mateja Kokošar, Veronika Zabric, šolski knjižničarki
Praznični december 2022
KULTURNI DAN ZA 8. RAZRED
sBIBLOS, vrste knjižnic, obisk knjižnice Bena Zupančiča Postojna
8. D - 21. 11. 2022
8. A - 22. 11. 2022
8. B - 23. 11. 2022
8. C - 24. 11. 2022
Izvajali: Anton Perenič, računalnikar, Veronika Zabric - knjižničarka, Milena Kumer, učiteljica slovenščine in Mateja Kokošar, knjižničarka
8. D - 21. 11. 2022
8. A - 22. 11. 2022
8. B - 23. 11. 2022
8. C - 24. 11. 2022
Izvajali: Anton Perenič, računalnikar, Veronika Zabric - knjižničarka, Milena Kumer, učiteljica slovenščine in Mateja Kokošar, knjižničarka
sBiblos - izposoja e-knjig za učenke in učence od 7. do 9. razreda
10. november - svetovni dan znanosti za mir in razvoj
Oktober 2022 v šolski knjižnici
Knjižna uganka za mesec oktober - žrebanje in nagrajenci
OKTOBER - MESEC ŠOLSKIH KNJIŽNIC
17. september - začetek bralnega leta
Za prvošolke in prvošolce
|
|
|
IDA MLAKAR ČRNIČ HOJA S KNJIGO
»Bibi, zakaj pa vodijo na hrib samo ene vrste poti?« je vprašal Gusti. »Kako to misliš, Gusti?« »Samo navzgoršnjice, Bibi,« je zasitnaril Gusti, »nikoli navzdolšnjice.« »Ko prideš na vrh, se navzgoršnjice spremenijo v navzdolšnjice, Gusti,« mu je pojanila Bibi. »To je pri hribih najlepše.« Velika stvar je prvič stopiti skozi šolska vrata, med šolske klopi in med nove obraze, in prejeti lepo darilo, knjigo... |
Podružnična šola Bukovje, 22. september 2022
Podružnična šola Studeno, 21. september 2022
Matična šola - Postojna, 19. september 2022
BEREMO SKUPAJ
1. september je tu
|
|
|
Vročanje učbeniških kompletov
Razpored: Četrtek, 1. september 2022: 7. A, 7. B, 7. C, 7. D 8. A, 8. B, 8. C, 8. D 9. A, 9. B, 9. C, 9. D Podružnice Planina, Bukovje in Studeno - od 1. do 5. razreda Petek, 2. september 2022 6. A, 6. B, 6. C, 6. D, 6. E Ponedeljek, 5. september 2022 4. A, 4. B, 4. C 5. A, 5. B, 5. C 2. A, 2. B, 2. C, 2. D 3. A, 3. B, 3. C |
Počitnice so tu
8. JUNIJ - DAN PRIMOŽA TRUBARJA
VIR:
Avtor: Neznan – http://www.portraitindex.de/documents/obj/34022188; licenca: Javna last; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=45802968 |
Dan Primoža Trubarja je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 8. junija, vendar pa ni dela prost dan.
Praznik je namenjen obeležitvi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki naj bi se po določenih virih rodil 8. junija 1508. Sprejet je bil leta 2010 na posredno pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_Primo%C5%BEa_Trubarja |
TVOJ SVET
Tvoj svet
je lahko velik,
če vidiš tudi druge svetove.
Tvoja ljubezen
je lahko velika,
če vidi tudi druge,
ki se imajo radi.
Tvoje življenje
je lahko veliko,
če vidi tudi druga življenja.
Odpri oči
in poglej okoli sebe.
Zato,
da vidiš druge
in druge
in druge.
In zato bolje sebe.
Vinko Möderndorfer: Romeo in Julija iz sosednje ulice
21. marec - svetovni dan poezije
KAJ TE BRIGA
ker ljubiš
si pozabljiv
ne briga te šola
ne naloge in butasti testi
in tudi zaspiš prvo uro včasih
ker ljubiš
čeprav ne veš točno zakaj
ljubezen nikoli
ne pove zakaj
in se nikoli ne opravičuje
kar je
kar obstaja
samo ljubiš:
pege na nosu
njegove dolge nerodne roke
njen smeh
in to
kako hodi
kako se nasloni na radiator ob oknu
ljubiš vse to
in kaj te briga
in kaj te briga
za ves svet
Vinko Möderndorfer
ker ljubiš
si pozabljiv
ne briga te šola
ne naloge in butasti testi
in tudi zaspiš prvo uro včasih
ker ljubiš
čeprav ne veš točno zakaj
ljubezen nikoli
ne pove zakaj
in se nikoli ne opravičuje
kar je
kar obstaja
samo ljubiš:
pege na nosu
njegove dolge nerodne roke
njen smeh
in to
kako hodi
kako se nasloni na radiator ob oknu
ljubiš vse to
in kaj te briga
in kaj te briga
za ves svet
Vinko Möderndorfer
Srečko Kosovel, 18. marec
21. februar - MEDNARODNI DAN MATERNIH JEZIKOV
Hura, počitnice!
Valentinovo
Kulturni praznik, 8. februar
Razstava
Juhuhu, počitnice!
Naj bodo lepe in brezskrbne!
Vam želita knjižničarki Veronika in Mateja
Vam želita knjižničarki Veronika in Mateja
|
|
|
|
|
21. marec - Svetovni dan poezije
Andrej Rozman Roza
NEKAJ TI MORAM POVEDAT
Za vsakogar mora obstajat nekdo,
kateremu tako zaupa,
da se mu lahko zaupa,
ko mu je težko.
Za vsakogar mora obstajat nekdo,
ki ga razume in posluša,
ko mu je zmrznjena duša
in mu je v srcu slabo.
Nekdo, kateremu lahko zaupa tudi tiste težave,
ki bi jih najrajši izbrisal iz glave,
in mu lahko pove tudi to,
kar ni povedat lahko.
A pogovarjanje je za človeka
še bolj pomembno kot obleka
in hkrati danes redka stvar
za katero ni potreben denar.
Pogovarjanje ni le za zabavo,
zdravilno je tudi, ko imamo težavo
in se v lastnih mislih dušimo,
dokler jih še z nekom ne delimo.
Pogovarjanje je bližina in toplina,
s pogovarjanjem smo družina in skupina.
S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta,
s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.
NEKAJ TI MORAM POVEDAT
Za vsakogar mora obstajat nekdo,
kateremu tako zaupa,
da se mu lahko zaupa,
ko mu je težko.
Za vsakogar mora obstajat nekdo,
ki ga razume in posluša,
ko mu je zmrznjena duša
in mu je v srcu slabo.
Nekdo, kateremu lahko zaupa tudi tiste težave,
ki bi jih najrajši izbrisal iz glave,
in mu lahko pove tudi to,
kar ni povedat lahko.
A pogovarjanje je za človeka
še bolj pomembno kot obleka
in hkrati danes redka stvar
za katero ni potreben denar.
Pogovarjanje ni le za zabavo,
zdravilno je tudi, ko imamo težavo
in se v lastnih mislih dušimo,
dokler jih še z nekom ne delimo.
Pogovarjanje je bližina in toplina,
s pogovarjanjem smo družina in skupina.
S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta,
s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.
Berem
Kaj moraš med počitnicami storiti
Šolske skrbi in stvari
moraš v predal zakleniti,
da ti ne morejo počitnic greniti,
a tudi ne pobegniti.
Nato moraš počitnicam
natančno dneve prešteto
in vsak dan moraš nekaj
hoteti, želeti, početi.
Feri Lainšček
moraš v predal zakleniti,
da ti ne morejo počitnic greniti,
a tudi ne pobegniti.
Nato moraš počitnicam
natančno dneve prešteto
in vsak dan moraš nekaj
hoteti, želeti, početi.
Feri Lainšček
21. februar - svetovni dan maternega jezika
26. september - evropski dan jezikov
Mednarodni dan maternega jezika je organizacija UNESCO razglasila 17. novembra 1999, prvič pa smo ga uradno praznovali naslednje leto, 21. februarja 2000.
Zakaj ravno 21. februar?
21. februar 1952 je bil dan, ko so študenti z univerze v Daki v Bangladešu protestirali z zahtevo po uradni rabi njihovega maternega jezika – bengalščine. Nekaj pogumnih študentov je bilo med protesti ubitih, UNESCO pa je za dan maternega jezika v njihov spomin izbral ravno 21. februar.
Evropski dan jezikov
Dan, ko praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujamo učenje jezikov. Na pobudo Sveta Evrope od leta 2001 dalje vsako leto praznujemo evropski dan jezikov.
INFODROM
Zakaj ravno 21. februar?
21. februar 1952 je bil dan, ko so študenti z univerze v Daki v Bangladešu protestirali z zahtevo po uradni rabi njihovega maternega jezika – bengalščine. Nekaj pogumnih študentov je bilo med protesti ubitih, UNESCO pa je za dan maternega jezika v njihov spomin izbral ravno 21. februar.
Evropski dan jezikov
Dan, ko praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujamo učenje jezikov. Na pobudo Sveta Evrope od leta 2001 dalje vsako leto praznujemo evropski dan jezikov.
INFODROM
8. september - mednarodni dan pismenosti
8. junij - Dan Primoža Trubarja - državni praznik
8. junija 1508 se je na Rašici pri Velikih Laščah rodil protestantski duhovnik, prevajalec, pisatelj, znan tudi kot slovenski Martin Luther, Primož Trubar. Zgodovinarji si niso povsem enotni glede njegovega rojstnega datuma, saj nekateri trdijo da se je rodil dan kasneje, torej 9. junija. Prvi slovenski knjigi Catechismus (Katekizem) in Abecedarium (Abecednik), s katerima je Trubar postavil temelj slovenskega knjižnega jezika in književnosti, sta izšli leta 1550 v nemškem mestu Tübingen. Od leta 2010 je 8. junij dan Primoža Trubarja in državni praznik (ne pa dela prost dan).
Trubar velja za vodilno osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in eno izmed osrednjih osebnosti slovenske zgodovine na sploh, pa tudi začetnika slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti. K formiranju te je prispevala predvsem protestantska miselnost, da naj cerkveno obredje poteka v ljudskem jeziku in ne v latinščini.
Za izdajo knjig v Nemčiji se je Trubar sicer odločil zato, ker je moral leta 1548 zaradi luteranskega prepričanja zbežati iz Slovenije in protestantske miselnosti ni mogel več širiti ustno. Kljub dolgoletnem delovanju v Nemčiji, je Trubar na Slovenskem s premori preživel več desetletij.
V Katekizmu so zapisane osnove protestantske vere, Abecednik pa je nekakšen učbenik za učenje branja, saj je Trubar veliko pozornost namenjal izobrazbi in razvoju šolstva. Poleg omenjenih del je Trubar prevedel tudi celotno Novo zavezo – Ta celi Novi testament (1582), iz Stare zaveze pa je prevedel in izdal psalme v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566). Poleg tega je v slovenščini objavil pesmi in molitve ter sestavil pravila protestantske cerkve, tj. Cerkovno ordnungo (1564). V celoti je napisal 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini. Umrl je 28. junija 1586 v Derendingenu, blizu Tübingena v Nemčiji.
V času, ko smo v Sloveniji kot uradno valuto uporabljali tolarje, je Trubar bil upodobljen na bankovcu za 10 SIT. Danes so po Trubarju poimenovane ulice v številnih mestih (Ljubljana, Bled, Celje, Murska Sobota..), Trubar pa je dobil tudi desetine spomenikov po celi državi. V naši prestolnici Ljubljani stoji Trubarjev spomenik pri pravoslavni cerkvi Sv. Cirila in Metoda, nasproti Moderne galeriji pri vhodu v Tivoli park. Leta 1910 je spomenik izklesal kipar Fran Berneker.
VIR
Trubar velja za vodilno osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in eno izmed osrednjih osebnosti slovenske zgodovine na sploh, pa tudi začetnika slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti. K formiranju te je prispevala predvsem protestantska miselnost, da naj cerkveno obredje poteka v ljudskem jeziku in ne v latinščini.
Za izdajo knjig v Nemčiji se je Trubar sicer odločil zato, ker je moral leta 1548 zaradi luteranskega prepričanja zbežati iz Slovenije in protestantske miselnosti ni mogel več širiti ustno. Kljub dolgoletnem delovanju v Nemčiji, je Trubar na Slovenskem s premori preživel več desetletij.
V Katekizmu so zapisane osnove protestantske vere, Abecednik pa je nekakšen učbenik za učenje branja, saj je Trubar veliko pozornost namenjal izobrazbi in razvoju šolstva. Poleg omenjenih del je Trubar prevedel tudi celotno Novo zavezo – Ta celi Novi testament (1582), iz Stare zaveze pa je prevedel in izdal psalme v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566). Poleg tega je v slovenščini objavil pesmi in molitve ter sestavil pravila protestantske cerkve, tj. Cerkovno ordnungo (1564). V celoti je napisal 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini. Umrl je 28. junija 1586 v Derendingenu, blizu Tübingena v Nemčiji.
V času, ko smo v Sloveniji kot uradno valuto uporabljali tolarje, je Trubar bil upodobljen na bankovcu za 10 SIT. Danes so po Trubarju poimenovane ulice v številnih mestih (Ljubljana, Bled, Celje, Murska Sobota..), Trubar pa je dobil tudi desetine spomenikov po celi državi. V naši prestolnici Ljubljani stoji Trubarjev spomenik pri pravoslavni cerkvi Sv. Cirila in Metoda, nasproti Moderne galeriji pri vhodu v Tivoli park. Leta 1910 je spomenik izklesal kipar Fran Berneker.
VIR
Ivan Cankar
Fran Levstik - Martin Krpan
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic
To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imajo radi knjige.
Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje). Unesco je razglasil 23. april za svetovni dan knjige leta 1995.
To je simboličen dan za svetovno književnost, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Ta dan je tudi rojstni dan ali dan smrti številnih svetovno znanih in cenjenih literarnih ustvarjalcev: Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Joseph Pla, Rupert Broke, William Wordsworth in Manuel Mejia Vallejo.
VIR
Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje). Unesco je razglasil 23. april za svetovni dan knjige leta 1995.
To je simboličen dan za svetovno književnost, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Ta dan je tudi rojstni dan ali dan smrti številnih svetovno znanih in cenjenih literarnih ustvarjalcev: Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Joseph Pla, Rupert Broke, William Wordsworth in Manuel Mejia Vallejo.
VIR
Zaplešite nam, maškare
Zaplešite nam, maškare,
da zima se prestraši,
prinesemo vam flancate
in krofi bodo vaši.
Še jaz nataknem si klobuk
in z vami grem noret,
ne bom doma, ko Pust igra
na svoj narobe svet"
(Anja Štefan, Svet je kakor ringaraja)
Zaplešite nam, maškare,
da zima se prestraši,
prinesemo vam flancate
in krofi bodo vaši.
Še jaz nataknem si klobuk
in z vami grem noret,
ne bom doma, ko Pust igra
na svoj narobe svet"
(Anja Štefan, Svet je kakor ringaraja)
5. februar - svetovni dan glasnega branja
Najlepša beseda, ki mi ta trenutek pade na pamet
Vaša devetošolka, Vaš devetošolec
Vaša devetošolka, Vaš devetošolec
Če ne verjameš: glej tu so knjige! Vzemi prvo in prični brati! če ne boš našel najlepše besede, vzemi drugo knjigo. In tako naprej. Ko boš vse prebral, boš videl, da veliko veš, a da najlepše besede ni, ker so vse najlepše!
(Denis Poniž: Pojdimo v gledališče, Najlepša beseda. stran stran 9)
(Denis Poniž: Pojdimo v gledališče, Najlepša beseda. stran stran 9)
ŠOLSKI ZVONEC
Šolski zvonec kliče: "Pionirji , kje pa ste? Čez zelene vinske griče že jesen v deželo gre!" Strašno dolgčas je v razredu šolski tabli in klopem, strašno dolgčas zemljevidu dolgčas knjigam in rečem. Na pero že zvezek čaka, tabla krede si želi, v razred škili zvita sraka, da se česa nauči. |
V prvi razred že hitijo urne črke a-be-ce in številke se lovijo slepe miši ena dve. Res je čas, da zvonec kliče! Čas poletni je minil. Nosi že jesen čez griče polne torbe hrušk in sliv. Bomo se sladkali z njimi, in veseli v šolo šli. Učenjaki že pozimi prav gotovo bomo vsi. Kajetan Kovič Ustvarjalno in zanimivo šolsko leto želiva, knjižničarki |
2. APRIL - mednarodni dan knjig za otroke in mladino
S knjigo v smeh!
Dan na plaži ni popoln brez dobre knjige! Tudi govoreči maček Talking Tom se je ujel v past bralne vročice in prav goreče si želi dobiti dobro knjigo v svoje roke. Ne zmanjka mu idej, kako bi do nje prišel, kako bi jo izmaknil prijateljici Talking Angeli … A kjer se prepirata dva …
