Disleksija

​Ali upoštevamo zakonitosti učenja pri otrocih s specifičnimi motnjami branja (disleksijo)?

1. Najprej se uči lažje, manj zahtevne dele učne snovi, za katere je bolj motiviran ter lažje doseže uspeh.
   
2. Učno snov razdeli na smiselne, pomensko zaokrožene enote.
   
3. Z menjavo zaporedja učenja družboslovnih in naravoslovnih predmetov ohranja pozornost in miselno aktivnost.
   
4. Učno snov vztrajno predeluje in utrjuje. Ker so sposobnosti generalizacije, avtomatizacije in spominskega priklica šibkejše razvite, predeluje in utrjuje učno snov bolj intenzivno kot vrstniki, ter v daljšem časovnem obdobju.
   
5. Uči se s pomočjo staršev /drugih odraslih, če res ne zmore sam. Spodbujamo ga, da sam prosi za pomoč.
   
6. Uporablja različne pripomočke za organizacijo prostora, časa in načrtovanje učenja (opomniki, slikovni seznami opravil, beleženje zmanjševanja ogrevalnega časa).
   
7. Slikovno gradivo je spominu in mišljenju v veliko pomoč. Znanje ob slikah lažje razume, pomni ter ga prikliče. Starejšemu otroku svetujemo učenje snovi ob slikah iz učbenika; najprej pregleda vse slike v poglavju, ki se ga uči, prebere razlago slik ter poveže z znanjem, ki ga že ima ali ki ga v tem trenutku pridobiva.
   
8. Z nazorno, slikovito razlago učne snovi, oblikuje notranje predstave in slike, ki so pomembne za učenca z vizualnim preferenčnim učnim kanalom.
   
9. Učno snov dobro skladišči v spomin, ko sočasno uporablja obe možganski hemisferi (npr. učenje abecede z glasom, črko, tesnim gibom in sliko).
   
10. Z učenjem pridobiva nove informacije, ki jih primerja z obstoječimi znanimi, podobnimi podatki ter jih poveže v novo celoto. Pomembno je, da se uči z vsemi čutili. Ker ima na voljo več čutnih vtisov, jih lažje prikliče (multisenzorno učenje). Predšolski otroci ter otroci v prvi triadi razumejo konkretne pojave v življenju in naravi, zato učno snov konkretiziramo ter jih povabimo, da sodelujejo pri eksperimentiranju in raziskovanju.
    
11. Uspeh je najboljši motivator. Postavi si vmesne cilje ter se veseli svojega napredka. Nagrajevanje je pri otrocih s specifičnimi učnimi težavami pogosta oblika motivacije za učenje. Pomembno je, da ne nagrajujmo rutinskih nalog, ki so same po sebi umevne, temveč odločitev za učenje ter trud. Klinična psihologinja mag. Nada Anić pravi, da je potrebno osladiti učenje (kar pomeni, da povežemo učenje z zadovoljstvom) in tega se pri delu z otroki s specifičnimi učnimi težavami zelo zavedamo. Pri nudenju povratnih informacij vrednotimo in nagrajujemo otrokov trud: vložek časa, energije in uporabo različnih učnih strategij.
    
12. Pri celostnem razvoju in naravnem učenju je pomemben prosti čas, ki je strukturiran in organiziran ter prosti čas, ki ga lahko otrok napolni s svojimi interesi in vsebinami. Pri otrocih s specifičnimi učnimi težavami je pogosto namenjen samostojni igri zunaj doma ter raziskovanju. Svetujemo obiskovanje interesnih dejavnosti, kjer razvijajo močna področja (razvijanje določenih spretnosti, sposobnosti in veščin) ter posledično pozitivno samopodobo, ki je v pomoč pri vsakodnevnem soočanju z učnimi izzivi.
    

Pripravila: Tanja Černe, prof. defektologije
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Gotska 18

Pisava

Pogosta vprašanja in odgovori

Svetovalni center za otroke in mladostnike Ljubljana
Publikacije